Neto proizvodnja električne energije v Sloveniji je septembra znašala 1204 gigavatne ure (GWh), kar je 16 odstotkov manj kot avgusta in 18 odstotkov več kot septembra lani.
Proizvodnja v hidroelektrarnah je bila za 28 odstotkov, v termoelektrarnah za 29 odstotkov in v jedrski elektrarni za dva odstotka večja kot pred enim letom.
Večji proizvodnji elektrike v termoelektrarnah je sledil tudi porast porabe goriv. Skupna poraba goriv je bila za 19 odstotkov večja kot pred enim letom, je danes objavil državni statistični urad. Slovenija je septembra izvozila 630 GWh, izvozila pa 876 GWh električne energije. V primerjavi s prejšnjim septembrom je bil uvoz za 25 odstotkov manjši, izvoz pa za 10 odstotkov večji.
Gospodinjstva so septembra porabila 218 GWh električne energije, poslovni subjekti pa 588 GWh, pri čemer je s 304 GWh je prevladovala predelovalna dejavnost. V primerjavi z avgustom se je poraba v gospodinjstvih zmanjšala za šest odstotkov, pri poslovnih subjektih pa povečala za pet odstotkov.
Količina oskrbe z energenti se je na mesečni ravni zmanjšala pri utekočinjenem naftnem plinu (-13 odstotkov), motornem bencinu (-12 odstotkov) ter pri petrolejskem gorivu za reaktivne motorje (-12 odstotkov).
Povečala se je oskrba s črnim premogom in antracitom (+66 odstotkov), ekstra lahkim kurilnim oljem (+21 odstotkov), rjavim premogom in lignitom (+18 odstotkov), drugimi naftnimi proizvodi (+14 odstotkov), zemeljskim plinom (+14 odstotkov), dizelskim gorivom (+9 odstotkov) in koksom (+5 odstotkov).
V medletni primerjavi pa so količine oskrbe upadle, in sicer s črnim premogom in antracitom za 40 odstotkov, utekočinjenim naftnim plinom za 29 odstotkov, koksom za 25 odstotkov, drugimi naftnimi proizvodi za 18 odstotkov, dizelskim gorivom za pet odstotkov in zemeljskim plinom za pet odstotkov.
