Osrednji očitek Bloudku zadeva naziv inženir. Takole zapiše profesor FŠ (revija Šport, 2023, št. 1–2, str. 13): »Tega naziva (Bloudek) nima, saj ni dokončal nobene šole, ki bi mu omogočala ta naziv.« Gre za polresnico, ki namiguje na to, da se Bloudek sam razglaša za inženirja. In kaj je res? Bloudek se je vpisal na strojni oddelek štiriletne Tehniške visoke šole v Pragi in študij tudi dokončal (absolviral), le diplomiral ni, kar bi mu nedvoumno formalno prineslo naziv inženir ... in mirno spanje profesorju. Ob priložnostni izdaji knjižice Ob 40. podelitvi Bloudkovih priznanj sta kronista (J. Pogačnik, M. Račič) zapisala, da si je Stanko Bloudek »naziv inženirja povsem zaslužil zaradi svoje originalne ustvarjalnosti, ki je že mejila na genialnost«. Podobno zapiše tudi zgodovinar športa in raziskovalec Bloudkovega delovanja v športu Drago Stepišnik v knjigi Stanko Bloudek. Projekte, ki jih je ustvarjal Stanko Bloudek, so navadno izvajali inženirji. Bogata projektantska dejavnost Stanka Bloudka (brez naziva inženir) je opisana v ediciji Tehniškega muzeja Slovenije (avtorica inž. arh. dr. Sonja Ifko). V Velikem slovenskem leksikonu (DZS, 2006) Stanko Bloudek nima naziva inženir. Tudi v Leksikonu Cankarjeve založbe (1988) Bloudek ni predstavljen kot inženir. Leta 1982 je skupina raziskovalcev pod vodstvom inž. arh. dr. Borisa Leskovica objavila raziskavo z naslovom Stanko Bloudek – projektant in graditelj. Projektanti in graditelji so navadno inženirji. Prav tako je Bloudek doma in v tujini (Avstrija, Nemčija, Madžarska) zasedal delovna mesta, ki jih praviloma zasedajo inženirji. Doma je po zadnji vojni (od leta 1947) nekaj časa vodil gradbeno komisijo pri takratni Fizkulturni zvezi Slovenije in pozneje pri Komiteju za fizkulturo pri Vladi Republike Slovenije. Končno je bil vodja Projektivnega biroja Športne zveze Slovenije. Vse take in podobne komisije in odbore praviloma vodijo inženirji, zato ni nenavadno, da so mu nekateri manj natančni pisci iz nevednosti ali zaradi spoštovanja pritikali naziv inženir, čeprav formalno to ni bil.
Isti pisec Bloudku očita, da je »dosledno imenovan kot inženir«, čeprav tega naziva zares nima. Tudi ta očitek je mogoče razumeti tako, da se je Bloudek sam razglašal za inženirja, čeprav formalno (uradno) tega naziva zares ni imel. Pisec torej namiguje na goljufijo. Po pregledu dostopnih biografij Stanka Bloudka in vrste arhivskih (časopisnih) izrezkov je ugotovljeno, da so nekateri pisci Bloudku dodajali naziv inženir, drugi pa ne. Večina objektivnih, poučenih in natančnih piscev Bloudka ne naslavlja z inženirjem. Daleč od doslednosti, daleč od resnice! Prislov dosledno je profesorjeva izmišljotina, laž (fake news). To pa je goljufija. Zaradi omejenega prostora ni mogoče nanizati vseh dokazov. Pa še eno dlako v jajcu je našel naš profesor. Bloudku očita, da »nikoli ni izrazil nezadovoljstva ob tem inženirskem naslavljanju«, kar je še enkrat razumeti, da mu je bilo takšno naslavljanje všeč ali se je celo sam razglašal za inženirja. Kako profesor ve, da Stanko Bloudek »nikoli ni izrazil nezadovoljstva ob tem inženirskem naslavljanju«'?
Ja, Bloudek res ni imel 'ceglca' (papirja, diplome, formalnega priznanja), vendar je ustrezno štiriletno visoko šolo dokončal (izobraževanje je končal), le pika na i je manjkala, a sta ga življenje in delo ustoličila na mesto inženirja. Sploh pa naziv sam zase tako in tako še nič ne pove o ustvarjalnosti njegovega nosilca. Zgolj naziv tudi še ne naredi Človeka (z veliko začetnico). Čedalje bolj pogosto spoznavam, da bleščeč naziv še ni porok za izjemno ustvarjalnost v kaki stroki ali vedi ali za pošteno javno delovanje. Ob tem se postavlja tudi načelno vprašanje, kaj je z najširšega družbenega zornega kota (na primer na športnem področju) bolj koristno: ali z akademskim nazivom živeti v povprečju in 'hoditi v službo', ki je dosegljiva le z nazivom, ali brez blestečega naziva ustvarjati nekaj koristnega, pomembnega, enkratnega, nepozabnega. Bloudek se je očitno odločil za drugo pot. Ali je Stanko Bloudek formalno bil inženir ali ni bil, za njegovo dokumentirano obsežno in raznovrstno delovanje na področju športa sploh ni bistveno.
Ni torej problem, ali je Stanko Bloudek imel naziv inženir ali ne, zelo resen pa je problem, če univerzitetni učitelj z znanstvenim nazivom v javnosti širi polresnice in nepreverjene informacije.
Silvo Kristan, Podkoren
