Na internistični prvi pomoči Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana te dni beležijo povečane obremenitve. Zaradi velikega števila bolnih, ki se nanje obračajo po pomoč, so se že minuli konec tedna zapolnile vse posteljne kapacitete na interni kliniki. Večino časa po vsaj 10 bolnikov zato čaka na hodnikih.
Internistična prva pomoč je del urgentnega bloka UKC Ljubljana in je del bolnišnične nujne medicinske pomoči. Obravnava tiste bolnike, ki zaradi akutno nastale bolezni ali pa poslabšanja kronične bolezni potrebujejo takojšnjo obravnavo v bolnišnici. V petek so obravnavali 87 bolnikov, v soboto 56, v nedeljo pa 51. Na interni kliniki UKC so zato zapolnili vse posteljne kapacitete, je pojasnil vodja internistične prve pomoči Hugon Možina.
Tako so že v nedeljo in ponedeljek začeli na internistični prvi pomoči zastajati bolniki, ki bi potrebovali sprejem v bolnišnico - v torek zjutraj je bilo takih 43, danes jih je 40. Ker se ob takem zastoju pozornost ekip razdeli na veliko bolnikov, se delo v ambulantah upočasni, čakalne dobe pa se podaljšajo, je navedel.
V torek zjutraj je na pregled čakalo še 11 bolnikov iz nočnega časa, zato so odprli še dodatno ambulanto. Oddelek za urgentno anesteziološko dejavnost je pomagal pri oživljanjih, vse ambulante nujne medicinske pomoči v zdravstvenih domovih drugih zdravstvenih regij so obvestili, naj bolnike vozijo v regionalne bolnišnice. S pozivom okoliškim bolnišnicam za pomoč pri nameščanju bolnikov pa so bili dokaj neuspešni.
Na vprašanje, ali je trenutna obremenjenost običajna za ta del leta, je Možina odgovoril, da "se je mogoče letos začelo nekoliko prej kot običajno". V zadnjem mesecu namreč beležijo veliko poslabšanj kroničnih bolezni zaradi različnih virusnih okužb, tudi covida-19.
Ob tem je opozoril, da se je v zadnjih letih skrčilo število postelj na internističnih oddelkih v UKC Ljubljana in drugod po Sloveniji. Kot glavni razlog je navedel pomanjkanje medicinskih sester, pa tudi dolgoletno zanemarjanje znanih sistemskih težav v zdravstvu.
Na še preostale postelje v UKC Ljubljana pritiskajo bolniki iz cele Slovenije, ki so hudo bolni in čakajo na bolnišnično zdravljenje, ki so ga lahko deležni le v UKC Ljubljana, pa tudi bolniki s kroničnimi obolenji. "Ta težava je znana že več kot 10 let in možnost za prosto bolniško posteljo za obolele je v naši zdravstveni regiji za 20 odstotkov manjša kot v ostalih zdravstvenih regijah," je dodal.
Če je življenjsko ogrožen, je bolnik na internistični prvi pomoči UKC Ljubljana po zagotovilih Možine vseeno pregledan takoj, v letošnjem letu v povprečju v eni do treh minutah. Če gre za resno bolezen, je bolnik v povprečju pregledan v 44 minutah, pri ostalih pa se čakanje zavleče, povprečna čakalna doba za vse je 2 uri in 37 minut.
Kljub trudu in ukrepom povprečna dolžina celotne obravnave tistih bolnikov, ki bi morali biti sprejeti v bolnišnico, strmo narašča. Tako sedaj znaša že 14 ur, lansko leto pa je znašala okoli 13 ur. V izračunu povprečja so upoštevani tudi tisti bolniki, ki so izjemno nujni in so obravnavani v nekaj minutah. Pri bolnikih, ki so odpuščeni domov, pa celotna obravnava traja v povprečju 8 ur.
Tako večina bolnikov, ki potrebujejo sprejem v bolnišnico, v opazovalnici internistične prve pomoči UKC Ljubljana preživi vsaj dan ali dva. "Na hodniku imamo večino časa vsaj 10 bolnikov, v povprečju nas zjutraj pričaka 21 bolnikov za sprejem v bolnišnico, nikjer pa proste postelje," je pojasnil Možina.
Tako so morali na "delovišče hodnik" razporediti dodatne medicinske sestre, zdravniki, ki bi se morali posvečati predvsem delu v ambulantah, torej novo prispelim urgentnim bolnikom, pa morajo svoj čas in čas svojega tima nameniti tudi vsem tem bolnikom, ki so "obtičali pri njih".
Ob tem je pojasnil, da je na internistični prvi pomoči UKC Ljubljana 65 odstotkov obravnavanih bolnikov starejših od 65 let, dobra tretjina pa ima več kot 80 let. "Dobro pa bi bilo, da se za izredno staro populacijo odprejo dodatna vrata v zdravstveni sistem. Za slabo pokretne, nepokretne in izjemno krhke bolnike bi moralo na domu in v domovih starejših občanov dobro poskrbeti primarno zdravstvo, saj so obravnave v bolnišnici za take bolnike največkrat nepotrebne, neučinkovite, lahko tudi škodljive," je ocenil.
Večje obremenitve beležijo tudi na Splošni nujni medicinski pomoči (SNMP), ki jo v prostorih ljubljanske urgence organizira Zdravstveni dom Ljubljana. Kot so pojasnili, beležijo veliko respiratornih okužb, po pomoč se obrača veliko starejših, med njimi kronični bolniki. Zaradi večjega pojava respiratornih obolenj več pacientov potrebuje nadaljnji sprejem v bolnišnico.
